Recent Changes - Search:

PF-Tek za telebane

preprosta metoda za vzgojo gobic
(Psilocybe cubensis)
( updated: April 07, 2008, at 11:14 AM )
dead link reports, comments and suggestions welcome any time

Materiali

Substrat

Sterilizacija

Inokulacija

Inkubacija

Obroditev

Metodo PF-Tek je prvič objavil www.fanaticus.com (mirror) leta 1992. Ta metoda omogoča gojenje gob tudi popolnim začetnikom z uporabo splošno dostopnih materialov.
Tukaj predstavljena različica temelji na PF-tek-u in vključuje nekatere dobro preizkušene spremembe in izboljšave.
sekakor pa vam priporočam tudi branje originalnega PF-Tek-a, kjer boste lahko izsledili drugačen pristop k nekaterim korakom.

Po tukaj predstavljeni metodi se uporablja substrat, ki je narejen iz vermikulita, riževe moke in vode ter 250 ml kozarce za vlaganje ali pa običajne kozarce. Substrat je premešan, steriliziran in inokuliran (okužen) z gobjimi trosi. Potem, ko je popolnoma preraščen, moramo tortice prestaviti v večjo plastično posodo, kjer obrodijo gobice.

Glede čistoče

Pri gojenju gob v kontroliranem okolju na umetno pripravljenem substratu se ustvarjajo pogoji, ki niso ugodne le za rast gob, ki jih želite vzgojiti, temveč tudi za veliko število drugih organizmov, od katerih so mnogi lahko celo zelo nevarni za zdravje.
Da bi si zagotovili rast samo izbrane vrste gob, je zelo pomembno, da zagotavljamo čimvečjo sterilnost v vseh fazah postopka.
Pred delom si temeljito umijte roke z antibakterijskim milom in toplo vodo, obrišite in razkužite z Lysolom ali alkoholom.
Soba, v kateri se izvaja inokulacija, mora biti čista. V njej ne nosite umazanih oblačil in čevljev. Enako pomembna je tudi osebna higiena. Umazane roke in lasje so prava gojišča neželjenih organizov, ki lahko povzročijo veliko škode vašemu projektu.

Materiali

Vermikulit

Vermikulit je narejen iz naravnega minerala - sljude.
Vermikulit je zdrobljena pečena sljuda. Pri pečenju se razširi in njen volumen postane nekajkrat večji od volumna osnovnega materiala.
Vermikulit lahko zadrži precej več vode, kot je njegova osnovna teža, in daje substratu zračno strukturo.
Dobimo ga v različnih gradacijah, za gojenje pa je najprimernejša srednja ali srednje-drobna.

Kje lahko najdemo vermikulit in perlit

Vermikulit je na voljo v kmetijskih trgovinah in vrtnih centrih (npr. Kalia). Komercialni imeni za Vermikulit in Perlit v Sloveniji pa sta Vermit in Zelena Lecca.

Moka iz rjavega riža (BRF - brown rice flour)

BRF se ponavadi dobi v trgovinah z zdravo hrano. V kolikor ne najdemo že zmlete riževe moke, nabavimo cel rjavi riž.
V tem primeru riž zmeljemo z električnim mlinčkom za kavo.
BRF je potrebno hraniti na hladnem in suhem mestu, sicer hitro postane žaltav zaradi višje vsebnosti maščob v luščinah.
V kolikor rjavega riža ne dobimo, lahko podobne rezultate dosežemo tudi z uporabo moke celega zrnja rži ali prosa.

Voda

Za pripravo substrata uporabimo pitno vodo. V sloveniji je vode is pipe skaraj povsod ddovolj dobre kvalitete, če pa niste prepričani v kvaliteto vaše vode, lahko uporabite vstekleničeno navadno ali mineralno vodo.

Injekcija s trosi

Plastična injekcija z nataknjeno iglo, ki vsebuje 10cc -12cc mešanice trosov in vode.
Barva suspenzije je lahko različna, od popolnoma prozorne do rahlo vijolične, odvisno od količine trosov v mešanici.
Trosi so mikroskopsko majhni, tako da bi moralo biti v injekciji trosov več kot dovolj, če v njej vidite vsaj nekaj skupkov trosov.

Injekcije s trosi lahko dobite naprimer pri

www.sporeworks.com
www.thehawkseye.com
in še mnogih drugih.

Kozarci

Kozarci naj bodo veliki približno 250 ml.
Uporabite lahko kozarce za vlaganje ali navadne kozarce, le da morajo biti brez roba in vboklin, da lahko tortica, ko bo popolnoma preraščena z micelijem, spolzi ven v enem kosu.

Priprava substrata

Za en kozarec boste potrebovali:

=> 140 ml vermikulita
=> 40 ml moke iz rjavega riža (BRF)
=> nekaj vermikulita, da boste napolnili kozarce do vrha (približno 20 ml)
=> vodo.

V večjo posodo vsujte pripravljeno količino vermikulita za vse kozarce (na primer 6 kozarcev: 6 x 140 ml = 840 ml ).

Vermikulit počasi prelijte z vodo in mešajte z žlico.
Pomembno je, da dodane vode ni več, kot jo lahko vermikulit vpije.

Tekočine je ravno dovolj, če ob nagibu posode iz mase priteče malo vode.

Mokremu vermikulitu primešajte potrebno količino BRF-ja (npr. 6 x 40 ml = 240 ml) Mokri delci vermikulita naj bodo prevlečeni s plastjo BRF-ja


Z mešanico napolnite kozarce in na vrhu pustite približno 1 cm prostora. Zelo pomembno je, da substrata med polnjenjem ne stisnete preveč. Ostati mora zračen in rahel, da bo zagotavljal optimalne pogoje za rast micelija.
Paziti je treba, da s substratom ne umažemo roba kozarca. Če pri polnjenju niste bili dovolj previdni in so na robu ostali madeži, vzemite čisto in vlažno krpo, ter obrišite zgornji del kozarca. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se na teh madežih zaredijo bakterije ali plesni in se prebijejo v kozarec.


Preostanek kozarca napolnite s suhim vermikulitom.
Ta plast preprečuje, da bi neželjeni organizmi, ki se vedno nahajajo v zraku in zlahka pridejo v kozarec, dosegli substrat.

Vzamemo približno 12 cm širok trak aluminijaste folije in ga prepognemo po sredini.
Folijo poveznemo čez kozarec, tako kot je prikazano na sliki.
Če uporabljate kozarce s kovinskimi pokrovčki, napravite z žebljem in kladivom 4 luknjice na samem robu vsakega pokrova in nato privijte pokrov na kozarec. Luknjice naj bodo malo večje, kot je premer injekcijske igle.


Robove folije spodvijte in jih pritisnite ob kozarec, tako da nastane preprost aluminijast pokrovček.

Nato vzemite še en kos folije (12 x 12 cm) in ga položite čez prvi dve plasti (ali pa kovinski pokrovček). Pri tem naj robovi visijo čez rob kozarca, ker jih bomo kasneje med inokulacijo privzdignili.
Torej: na kozarcu so sedaj 3 plasti folije in samo zgornja se bo privzdignila med inokulacijo.

Sterilizacija

V ekonom lonec nalijte za dobra 2 cm vode. Vode ne sme biti preveč, ker bo sicer med kuhanjem vdrla v kozarce in jih preveč navlažila.
Kozarce zložite v lonec. Zelo priporočljivo je, da so kozarci podloženi tako, da se ne direktno dotikajo dna lonca.
Lonec zaprite in počasi na srednjem ognju segrevajte tako, da v približno 15 minutah dosežete maksimalni tlak (15 psi = 1 atm).
Pri prehitrem segrevanju lahko kozarci počijo.
Ko začne iz ventila uhajati para, zmanjšajte ogenj, tako da para enakomerno in minimalno izhaja iz lonca. Takšno kuhanje naj traja 45 minut.

Ker obstajajo različni ekonom lonci, so lahko različni tudi postopki kuhanja. V primeru, da takega lonca še niste uporabljali preberite njegova navodila za uporabo ali pa se posvetujte z nekom, ki ima več izkušenj.
Po 45 minutah odstavite lonec in ga pustite, da se hladi vsaj 5 ur, še bolje pa kar čez noč.
V primeru, da nimate primernega lonca, lahko uporabite tudi navadno posodo s pokrovom.
V tem primeru naj se kozarci parijo v pokritem loncu kake 1.5 ure. Na dno lonca nalijte približno 2 cm vode in jo po potrebi dodajajte zaradi izparevanja.
If you never used a pressure cooker before check out this document about the correct pressure cooker use.

Inokulacija

Ko se lonec toliko ohladi, da se ga lahko dotaknete, vzemite kozarce ven in jih zložite na čisto površino. Pripravite alkoholni gorilnik ali vžigalnik in injekcijo s trosi. Injekcijo pretresite, da se skupki trosov razbijejo in enakomerno porazdelijo po notranjosti.

Injekcijo je lažje pretresti, če vsebuje majhen mehurček zraka. Če ga ni, postavite konico igle v plamen in počasi vsrkajte približno 1cc sterilnega zraka.

Zrahljajte zgornjo folijo na vseh kozarcih, tako da jo boste med inokulacijo z lahkoto dvignili.

Snemite pokrovček z igle in jo razžarite nad plamenom dokler ne postane rdeče barve. Poačkajte nekaj sekund, da se ohladi.

Snemite zgornjo plast folije in jo odložite na stran, obrnjeno na zgoraj navzdol.

Z injekcijsko iglo preluknjajte folijo na robu kozarca in jo potisnite okoli 2.5 cm globoko in vbrizgajte trose proti notranji strani kozarca, tako da je videti kako po steklu spolzi majhna kapljica suspenzije proti dnu kozarca. Vsak kozarec se inokulira skozi 4 enako oddaljene točke. Na kozarec se porabi okoli 1-1.5 ml suspenzije trosov, tako da 10 ml injekcija zadostuje za 6 do 10 kozarcev.

Folijo poveznite nazaj na kozarec. Po vsakih dveh kozarcih ponovno sterilizirajte iglo nad plamenom, da preprečite morebiten prenos kontaminantov med kozarci, za primer, da niso bili vsi popolnoma sterilizirani.
Na koncu spodvijte robove folije in jih pritisnite ob kozarec. Na pokrovček si zabeležite datum inokulacije in podatke o vrsti ter sorti gobic. Če se med proceduro z iglo dotaknete česarkoli, razen notranjosti kozarca, takoj spet sterilizirajte konico igle nad plamenom.

Inkubacija

Kozarci naj bodo shranjeni na temperaturi 21-27°C, toplejše je boljše, toda temperatura ne sme preseči 27°C. V kolikor je v prostoru prehladno, si lahko postavite inkubator.

Incubator

Micelij v inokuliranih kozarcih doseže najhitrejšo rast pri temperaturi 27°C.
(V Stametsovi knjigi The Mushroom Cultivator je navedena optimalna temperatura za P. cubensis 30°C, ampak ker so kozarci vedno toplejši kot okolica (micelij med rastjo oddaja toploto), je temperatura 27°C bolj primerna in varnejša.)

Za preprost in učinkovit inkubator lahko uporabimo dve plastični posodi enake velikosti in akvarijski grelec.
Ker obstaja več tipov akvarijskih grelcev, se pred nakupom prepričajte, da je se sme vaš grelec v celoti potopiti v vodo.
Grelec pritrdite na dno prve posode in nalijte vanjo toliko vode, da je grelec v celoti potopljen.
Termostat nastavite tako, da se grelec izključi pri 27°C.
Na dno postavite distančnike, ki bodo nosili drugo škatlo in preprečevali, da bi se dotikala grelca. Na zgornji sliki so uporabljeni kar 4 kozarci, lahko pa bi uporabili tudi opeke, kamne ali kaj podobnega

Drugo posodo položite v prvo in po nekaj urah ponovno izmerite temperaturo ter nastavite termostat grelca tako, da bo temperatura vode 27°C.

Druga posoda bo plavala na gladini vode, dokler je ne napolnimo s kozarci.
Kadar bo posoda polna kozarcev in bo položena na distančnike, naj nivo vode dosega okoli 2/3 višine spodnje posode.

Za tem zložimo inokulirane kozarce v posodo.

Pokrijemo jih z zloženo rjuho ali podobno, tako da ostanejo na toplem in temnem.
Pozor: nivo vode se po nekaj tednih izhlapevanja zniža, zato je treba vodo občasno dolivati.
Nikoli ne pustite, da se nivo vode tako zniža, da grelec ni več v celoti potopljen!

Če so kozarci postavljeni na toplo, naj bi bilo videti prva znamenja klitja trosov po 3-5 dnevih, kot svetlo bele madeže. To je micelij. Če zrase karkoli, kar ni belo, ampak na primer zeleno, črno ali roza, potem so kozarci okuženi, čistost vaših postopkov pa potrebuje izboljšavo. Vsebino takih kozarcev je treba zavreči, kozarce pa operemo z detergentom in vročo vodo ter ponovno uporabimo.
Poglejte Shroomery Contamination FAQ za informacije glede kontaminacij pri gojenju gob.

Odvisno od temperature, traja popolno preraščanje substrata od 14 do 28 dni. Po tem shranite kozarce na normalni sobni temperaturi (okoli 21°C).
Kozarci ne smejo biti izpostavljeni direktni sončni svetlobi. Za začetek rasti zadošča že nekaj ur indirektne osvetlitve, za kar lahko uporabite tudi šibko žarnico

V 5 do 10 dneh (pri nekaterih sortah lahko traja tudi do 30 dni) bi se morali formirati skupki micelija v velikost bucikine glavice. To so tako imenovani pini in predstavljajo zasnovo za rast gob. V naslednjih dneh pa bodo že vidne tudi majhne gobice z rjavimi glavicami. Zdaj je čas za postavitev tortice v inkubator, kjer se bodo gobice lahko razvijale naprej do končne zrelosti.
Nekatere sorte ne razvijejo pinov tako zlahka. V tem primeru zavijte kozarce v plasično vrečko, jo čez noč postavite v hladilnik in nadaljujte naslednji dan, tudi če na tortici ni pinov. Takšna zmrazitev ponavadi pomaga pri formiranju pinov.

Obroditev

Gobice lahko uspešno vzgojimo v katerikoli posodi, ki se jo da zapreti in ima vsaj eno prosojno stranico. Uporabimo lahko plastično vedro, terarij ali akvarij.
Na dno posode nasujte 1 cm debelo plast navlaženega perlita ali navlaženo papirnato brisačo. Kozarec obrnite, da tortica z zgornjo stranjo počasi spolzi na pripravljeno plast.

Če tortica ne zdrsne iz kozarca sama od sebe, ga obrnite in z dlanjo narahlo udarite po dnu, tako da bo tortica zdrsnila proti pokrovčku.

Če je posoda dovolj velika lahko v njo postavite več tortic. Razdalja med njimi naj bo vsah 5 cm, da bodo gobice imele dovolj prostora za rast. Posodo prekrijemo s prosojno plastično prevleko, ki jo enkrat na dan dvignemo in posodo prezračimo. Zrak izpihamo s pahljačo iz kartona. Dno mora biti vedno mokro, ker zagotavlja ustrezno vlažnost v posodi. Paziti morate, da z vodo ne škropite neposredno po torticah.
Preden se tortic dotikamo, si je potrebno temeljito umiti roke, še bolje pa je, da se dotikanju izogibamo, kolikor se le da.

Majhne gobice odrastejo v nekaj dnevih in ko se klobučki začnejo odpirati so primerne za žetev.
Vse gobice dozorijo istočasno, zato pravimo, da rastejo v valovih.

Pri vsakem valu ostane tudi nekaj majhnih zakrnelih gobic, ki nikoli ne dozorijo. Prepoznamo jih po temnih glavicah in po tem, da se je njihova rast v nekem trenutku ustavila. Če niso gnile, pa so vseeno uporabne.

Pomembno je, da po vsakem valu poberemo vse gobice, tudi tise, ki so zakrnele. Nabiramo jih tako, da vsako gobico primemo s čistimi rokami, nežno zavrtimo in odtrgamo od podlage. Opcionalno lahko potopite )dunk) cakes po vsakem valu.

Po približno enem tedno se ponovno pričnejo porajati majhne gobice, ki nato v naslednjih dneh dozorijo.
Ta cikel se ponovi večkrat. Pričakujemo lahko 4 ali celo več valov. Po tem se tortica izčrpa in ne obrodi več.

Včasih se zgodi, da tortico še pred koncem napadejo zelene plesni. Take tortice je treba takoj odstraniti, da preprečimo širjenje okužbe

3. val:

4. in zadnji val:



Mushroom Cultivation Videos


1 vistors are currently browsing this page, 10 total.

Edit - History - Print - Recent Changes - Search
Page last modified on April 07, 2008, at 11:14 AM